Splošni pogoji

SPLOŠNI POGOJI NAJEMA – VMC 21 d.o.o.

1. člen

Splošni pogoji najema – VMC 21 d.o.o. (v nadaljevanju: Splošni pogoji) urejajo pravice in obveznosti pogodbenih strank v primeru najema ali podnajema predmeta najema in v primeru dobav blaga ali drugih storitev, ki so povezane z najemom ali podnajemom.

Izrazi, ki so uporabljeni v nadaljevanju, imajo naslednji pomen:

  • najemna pogodba: najemna pogodba ali podnajemna pogodba;
  • najemodajalec: družba VMC 21 d.o.o., ki je lahko najemodajalec ali podnajemodajalec;
  • najemnik: najemnik ali podnajemnik;
  • predmet najema: blago, izdelki, objekti in druge premičnine, ki jih da najemodajalec v najem.

Pravice in obveznosti pogodbenih strank se lahko uredijo drugače samo s pisnim dogovorom. Za pravna razmerja, ki niso urejena s Splošnimi pogoji ali s posebnimi pisnimi dogovori, se uporabljajo določila zakona, ki ureja obligacijska razmerja.

2. člen

Ponudbe najemodajalca so nezavezujoče, če iz pisne ponudbe izrecno ne izhaja drugače.

Podatki o dimenziji, teži, obliki ali o drugih značilnostih izdelka, ki so navedeni v ponudbi ali njenih prilogah, postanejo del pogodbe samo, če jih najemodajalec potrdi v potrditvi naročila.

Če ni v ponudbi ali v drugi pisni listini drugače določeno, se šteje najemna pogodba za sklenjeno, ko najemodajalec pisno potrdi prejeto naročilo, v vsakem primeru pa z izvršitvijo naročila, vendar najkasneje ob sprejemu predmeta najema s strani najemnika.

3. člen

Najemnik je dolžan zagotoviti vsa potrebna prostorska, gradbena, uporabna, uvozna ali druga potrebna dovoljenja za dostavo in postavitev predmeta najema. Sklenitev pogodbe je veljavna, najemnik pa je dolžan izpolniti obveznost plačila v celoti, tudi če najemnik ne pridobi vseh potrebnih dovoljenj oziroma če postavitev predmeta najema ni možna zaradi razlogov na strani najemnika.

4. člen

Če je treba predmet najema izdelati ali oblikovati po načrtu, specifikaciji ali drugih navodilih najemnika, najemnik jamči, da ima za takšno naročilo vse potrebne avtorske pravice oziroma druge pravice do uporabe intelektualne lastnine ali znamke in da se s tem ne kršijo pravice tretjih oseb. Če se izkaže, da gre za kršitev pravic, je najemodajalec prost vsakršne obveznosti plačila škode, stroškov ali drugih izdatkov najemniku ali tretjim osebam. Najemnik je dolžan najemodajalcu nadomestiti vsakršno škodo, ki bi jo utrpel zaradi plačila odškodnine, stroškov ali drugih izdatkov tretjih osebam.

5. člen

Plačila se opravljajo v EUR. Za dobavo blaga in storitev se plača tudi davek na dodano vrednost v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, carinske pristojbine in drugi stroški v državi najemnika.

Najemik je dolžan plačati stroške pošiljanja in prevoza blaga, zavarovalnih premij in stroške sestave oziroma postavitve predmeta najema.

Stranki uredita način plačila s pogodbo oziroma tako, da potrdita način plačila, ki je bil predlagan v ponudbi, in sicer najemnik z naročilom, najemodajalec pa s potrditvijo naročila.

Najemodajalec lahko zahteva avansno plačilo najemnine za več mesecev in zavarovanje bodočih plačil. Stroške v zvezi z zavarovanji bodočih plačil je dolžan plačati najemnik, če ni pisno drugače dogovorjeno.

Najemnik se zavezuje dati najemodajalcu ob sklenitvi 3 podpisane bianco menice s pooblastilom za izpolnitev in unovčitev do višine zapadlih obveznosti po pogodbi.

Najemnik je dolžan plačati stroške popravil ali stroške drugih naročil v skladu z izstavljenimi računi.

Najemodajalec sme za vsa plačila zahtevati avansno plačilo ali zavarovanje plačil, če oceni, da bi lahko bilo plačilo s strani najemnika ali drugega naročnika ogroženo ali znatno oteženo. Najemodajalec ni dolžan dobaviti nobenega predmeta najema oziroma njegovega dela ali opraviti storitve preden ne prejme avansa ali ustreznega zavarovanja.

Šteje se, da je plačilo prejeto in izvršeno, ko najemodajalec prejme celoten dogovorjeni znesek in morebitno dodatne nastale stroške na svoj bančni račun. Morebitne provizije ali druga plačila pri medbančnem poslovanju ali drugem plačilnem prometu so strošek najemnika.

V primeru neplačila, zamude s plačilom ali drugega nespoštovanja dogovorjenih plačilnih pogojev ima najemodajalec pravico zaustaviti vse nadaljnje dobave in opravljanje storitev. Kot pogoj za nadaljevanje dobav in opravljanje storitev lahko najemodajalec zahteva avansno plačilo ali predložitev ustreznega zavarovanja.

6. člen

Če se stranki nista dogovorili drugače, se najemnina plačuje vnaprej za tekoči mesec, in sicer najpozneje tretji delovni dan vsakega meseca.

Če je pogodba odpovedana pred dostavo blaga najemniku iz razlogov na strani najemnika (npr. če najemnik odpove pogodbo ali pogodbo odpove najemodajalec iz razlogov na strani najemnika), je najemnik zavezan k plačilu pogodbene kazni, in sicer:

  • pogodbene kazni v višini 20% od celotnega zneska najemnine v primeru predčasne odpovedi, ki je izvedena do 60. dne pred dogovorjeno dostavo blaga,
  • pogodbene kazni v višini 40% od celotnega zneska najemnine v primeru predčasne odpovedi, ki je izvedena do 30. dne pred dogovorjeno dostavo blaga in
  • pogodbene kazni v višini 75% od celotnega zneska najemnine v primeru predčasne odpovedi, ki je izvedena od 29. dne pred dogovorjeno dostavo blaga pa do dogovorjene dostave blaga.

Če je škoda, ki je nastala najemodajalcu zaradi predčasne odpovedi pogodbe večja od pogodbene kazni, ima najemodajalec pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.

7. člen

Najemniku ni dovoljeno pobotati svojih terjatev do najemodajalca z nasprotnimi terjatvami najemodajalca, razen če gre za terjatve najemnika, ki izvirajo iz tega poslovnega razmerja, in temeljijo na izvršilnem naslovu v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali če je pobot izrecno pisno dogovorjen z najemodajalcem.

Odstop pravic ali obveznosti pogodbenih strank po tej pogodbi ali Splošnih pogojih ni dopusten brez izrecnega pisnega soglasja druge stranke, razen terjatev najemodajalca do najemnika iz naslova plačila najemnine, ki se lahko odstopijo banki ali zavarovalnici.

8. člen

Določitev roka za dobavo in montažo ter začetek najema je pogojena s tem, da bo najemnik zagotovil vsa zahtevana pojasnila glede tehničnih podrobnosti in pridobil vse potrebne dokumente in dovoljenja, ki jih mora zagotoviti najemnik. Če najemnik teh obveznosti ne izpolni pravočasno, se rok za dostavo ustrezno podaljša, in sicer pod pogojem, da najemodajalec za zamudo ne odgovarja. Šteje se, da je bilo obdobje montaže spoštovano, če je najemodajalec obvestilo o pripravljenosti za odpremo poslal najemniku pred iztekom dogovorjenega roka, razen če je odprema zadržana iz razlogov na strani najemodajalca.

Če je dogovorjeno avansno plačilo ali zagotovitev ustreznih zavarovanj, rok za dobavo ne more pričeti teči, dokler najemodajalec ne prejme plačila na svoj račun oziroma dogovorjena zavarovanja niso urejena.

9. člen

Najemodajalec ne odgovarja za zamudo pri dobavi, ki je posledica višje sile (vojna, nemiri, ljudska vstaja, protesti, stavka, prometne blokade, potresi, poplave in podobno). Šteje se, da je zamuda najemodajalca posledica višje sile tudi tedaj, če zaradi razlogov višje sile z dobavo zamuja najemodajalčev dobavitelj.

Če nastopi višja sila, se najemodajalčev rok za izpolnitev podaljša za čas obstoja okoliščin. Če višja sila povzroči, da se bistveno zmanjša dolgoročna profitabilnost posla, da se bistveno spremeni vsebina izpolnitve ali je zaradi tega bistveno prizadeta sposobnost najemodajalca, da izpolni svoje obveznosti, se pogodbeno razmerje prilagodi glede na te okoliščine. Če izpolnitev iz ekonomskih razlogov na strani najemodajalca ni možna, lahko najemodajalec delno ali v celoti odstopi od pogodbe.

Če najemodajalec zamuja z izpolnitvijo več kot en mesec iz razlogov, na katere lahko vpliva, sme najemnik odstopiti od pogodbe. Najemnik se je na prošnjo najemodajalca dolžan v razumnem roku pisno izjasniti o tem, ali v primeru najemodajalčeve zamude vztraja pri izpolnitvi ali odstopa od pogodbe.

10. člen

Tveganje naključnega uničenja blaga preide na najemnika, ko je predmet najema v prostorih najemodajalca ali drugje predano prevozniku. Navedeno pravilo velja tudi tedaj, ko prevoz plača najemodajalec.

Če najemodajalec opravlja prevoz s svojimi prevoznimi sredstvi ali v primeru, da je bilo dogovorjeno, da bo najemodajalec postavil ali sestavil najeti predmet najema, tveganje naključnega uničenja ali poškodovanja predmet najema preide na najemnika, ko je predmet najema s prevoznega sredstva preložen na gradbišče oziroma drug prostor, kjer se predmet najema preda najemniku.

Najemnikovo tveganje naključnega uničenja in obveznost, da nosi stroške, preneha, ko je predmet najema vrnjen v skladišče najemodajalca.

Morebitno zavarovanje prevoza ali drugo obliko zavarovanja sklene najemnik.

11. člen

Najemnik se zavezuje, da bo predmet najema zavaroval proti vsem rizikom in zavarovalno polico vinkuliral v korist najemodajalca najkasneje v roku 15 dni od sklenitve pogodbe. Če najemnik v tem roku ne sklene zavarovanja, lahko najemodajalec sam zavaruje predmet najema na najemnikove stroške.

12. člen

Najemodajalec odgovarja najemniku za vse napake v najem dane stvari, ki ovirajo njeno dogovorjeno ali običajno rabo, ne glede na to, ali je zanje vedel ali ne, ter za manjkajoče lastnosti ali odlike, ki so bile izrecno dogovorjene. Pri tem se neznatne napake ne upoštevajo.

Najemodajalec ne odgovarja za napake v najem dane stvari, ki so bile ob sklenitvi pogodbe najemniku znane ali mu niso mogle ostati neznane. Vendar pa odgovarja najemodajalec tudi za napako v najem dane stvari, ki je ostala najemniku neznana iz hude malomarnosti, če je zanjo vedel, pa jo je najemniku namerno zamolčal.

Najemnik je dolžan brez nepotrebnega odlašanja obvestiti najemodajalca o vsaki napaki v najem dane stvari, ki se pokaže med najemom, razen če najemodajalec zanjo že ve. Prav tako je dolžan obvestiti najemodajalca o vsaki nepričakovani nevarnosti, ki med najemom ogroža v najem dano stvar, da lahko ustrezno ukrepa.

Najemnik, ki najemodajalca ne obvesti o napaki ali o nastali nevarnosti, za katero ta ni vedel, izgubi pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake ali nevarnosti, povrniti pa mora škodo, ki zaradi tega nastane najemodajalcu.

13. člen

Vsa tveganja, ki so povezana z zemljiščem, kjer je predmet najema izročen najemniku ali na katerem je postavljen ali sestavljen, nosi najemnik.

Najemnik mora na svoje stroške zagotavljati primeren in ustrezen dostop na zemljišče, kakor tudi, da je to zemljišče primerno za montažo in uporabo predmeta najema.

V primeru, da najemodajalec oceni, da je potrebno zagotoviti storitve njegovega nadzornika in pomožnega osebja najemnika, krije te stroške najemnik, in če je potrebno, je dolžan najemnik za delo pomožnega osebja urediti vse zakonske in druge pogoje.

14. člen

Če se najemodajalec zaveže, da bo zagotovil opravo storitev (postavitev predmeta najema, servisna dela ipd.), je dolžan najemnik pregledati izvršena dela, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti najemodajalca.

Če najemnik na najemodajalčevo zahtevo, naj pregleda in prevzame izvršeno delo, brez utemeljenega razloga tega ne stori, se šteje, da je delo prevzeto.

Po pregledu in prevzemu opravljenega dela najemodajalec ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal.

Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, se najemnik vseeno lahko sklicuje nanjo, s pogojem, da o njej čim prej obvesti najemodajalca, vendar najpozneje v enem mesecu, od kar je bila odkrita. Po dveh letih od prevzema opravljenih storitev, se najemnik ne more več sklicevati na napake.

15. člen

Pogodbena odškodninska odgovornost najemodajalca je omejena na največ polovico pogodbene vrednosti. Omejitev ne velja, če je najemodajalec škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

Najemnik ima pravico do povračila samo tiste škode (navadne škode in izgubljenega dobička), ki bi jo najemodajalec moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možno posledico kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana.

Najemnik pod nobenim pogojem ni upravičen zmanjšati najemnine z odtegljajem ali odbitkom.

16. člen

Najemodajalec bo nudil najemniku vso potrebno tehnično in strokovno podporo v zvezi s predmetom najema.

17. člen

Spremembe na predmetu najema so dopustne samo na podlagi pisnega soglasja najemodajalca. Najemnik je odgovoren za vse spremembe na blagu, za poškodbe in/ali uničenje predmeta najema, razen če so posledica običajne rabe ali višje sile v smislu določb zakona, ki ureja obligacijska razmerja, ali če so krite z zavarovanjem najemodajalca proti požaru in kraji.

Najemnik se zavezuje, da bo predmet najema uporabljal v skladu z namenom in bo z njim ravnal kot dober gospodar.

Najemnik odgovarja za dejanja in opustitve s strani svojih zaposlenih ali pooblaščenih zastopnikov, kakor tudi drugih oseb, ki pridejo v stik s predmetom najema v okviru njene predvidene uporabe. Tako odgovarja za škodo na predmetu najema in je dolžan škodo odpraviti, ki so jo povzročili njegovi delavci, stranke, obiskovalci, dobavitelji ali katerakoli tretja oseba ali če je škoda nastala zaradi nepravilnega oziroma pomanjkljivega vzdrževanja, ravnanja v nasprotju s pogodbo ali v povezavi z dejavnostjo, ki jo opravlja najemnik.

Najemnik mora najemodajalcu dopustiti oglede predmeta najema na podlagi predhodne najave najemodajalca.

Najemnik je dolžan obvestiti najemodajalca o kakršnihkoli finančnih težavah ali drugih okoliščinah, ki bi lahko onemogočile ali otežile pravočasno izpolnjevanje njegovih obveznosti po najemni pogodbi.

Če je pogodba sklenjena za obdobje, daljše od dveh mesecev, nosi najemnik stroške vzdrževanja in popravil predmeta najema tudi v primeru, če potreba po teh delih ni posledica uporabe predmeta najema v času najema, pod pogojem, da ti stroški ne presegajo polovice neto mesečne najemnine v posameznem primeru in da se ne nanašajo na izvirne napake.

Zgornja meja za stroške, ki bremenijo najemnika za takšno vzdrževanje in popravila v enem letu najema znaša 10% letne neto najemnine, pri čemer se leto najema začne z dnem prenosa.

18. člen

Ne glede na preostale pogodbene in zakonske obveznosti, mora najemnik:

  • zagotoviti, da je s streh nemudoma odstranjen sneg, led, večje količine vode in odstraniti druge nevarnosti za predmet najema,
  • sprejeti vse potrebne varnostne ukrepe v primeru višje sile in
  • nemudoma pisno obvestiti najemodajalca o kakršnihkoli aktivnostih ali namenih tretjih oseb, katerih namen ali cilj je zaseči, zarubiti, odvzeti ali uveljaviti drugo pravico na blagu.

19. člen

Najemnik ne sme dati predmeta najema v podnajem ali na kakršen koli drug način omogočiti uporabo predmeta najema tretji osebi brez predhodnega pisnega soglasja najemodajalca.

V primeru dovoljenega ali nedovoljenega podnajema je najemodajalec upravičen zahtevati neposredno od podnajemnika plačilo zneska, ki ga ta dolguje najemniku iz podnajema. Šteje se, da so najemodajalcu odstopljene vse najemnikove terjatve zoper podnajemnika. Najemnik je o odstopu terjatev dolžan obvestiti podnajemnika. Najemodajalec ima pravico zahtevati in prisilno izterjati odstopljene terjatve neposredno od podnajemnika. Ne glede na dogovor o odstopu terjatev ostane najemnik najemodajalčev dolžnik do dokončnega poplačila vseh najemodajalčevih terjatev.

20. člen

Najemno razmerje se začne z dnem, dogovorjenim v pogodbi.

Če se stranki o začetku najemnega razmerja posebej pisno ne dogovorita, se šteje, da je najemno razmerje začeto z dnem, ko se v skladu s Splošnimi pogoji šteje, da je predmet najema predan najemniku oziroma, če se je najemodajalec zavezal, da bo postavil predmet najema oziroma uredil postavitev s svojimi podizvajalci, z dnem, ko je predmet najema postavljen.

Najem se konča z dnem demontaže predmeta najema, če je demontaža obveznost najemodajalca, oziroma z vrnitvijo predmeta najema v skladišče najemodajalca, če je demontaža in prevoz obveznost najemnika.

21. člen

Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas, lahko vsaka stranka odpove pogodbo z odpovednim rokom šestih mesecev. Pogodbe, sklenjene za določen čas, ni dopustno odpovedati pred potekom dogovorjenega trajanja, razen v primerih, ki so predvideni s Splošnimi pogoji.

Najemodajalec lahko vedno odpove najemno pogodbo brez odpovednega roka:

  • če najemnik tudi po prejemu pisnega opomina uporablja predmet najema v nasprotju s pogodbo ali ga uporablja brez potrebne skrbnosti, zaradi česar na predmetu najema nastaja škoda;
  • če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine več kot 15 dni in tudi po prejemu pisnega poziva najemodajalca v roku 3 dni po prejemu poziva ne poravna zapadle najemnine.

Če najemodajalec odpove pogodbo iz v predhodnem odstavku navedenih razlogov, je najemnik dolžan plačati vse najemnine do predvidenega prenehanja najemnega razmerja. Bodoče najemnine zapadejo v plačilo v 8 dneh po najemodajalčevi pisni odpovedi pogodbe.

V primeru odpovedi pogodbe ima najemodajalec pravico vstopa na nepremičnino, kjer je predmet najema postavljen, razstaviti predmet najema in ga odpeljati, najemnik pa se zavezuje, da bo to najemodajalcu omogočil in mu dopustil dostop do nepremičnine. Če najemnik kakorkoli onemogoči ali otežuje dostop do nepremičnine, ovira ali otežuje razstavo in odvoz predmeta najema, je dolžan plačati pogodbeno kazen v višini 500 EUR za vsak dan, ko je bilo najemodajalcu onemogočeno, da vstopi na nepremičnino, razstavi predmet najema ali ga odpelje. Za stroške razstavitve in odvoza predmeta najema bo najemnik najemodajalcu plačal 20.000 EUR in davek na dodano vrednost.

Če nepremičnina, na katero se postavi predmet najema, ni v lasti ali posesti najemnika, se najemnik zaveže, da bo najemodajalcu ob sklenitvi pogodbe izročil pisno dovoljenje lastnika ali posestnika, s katerim najemodajalcu dovoljuje vstop na nepremičnino zaradi ogleda predmeta najema, njegove postavitve, razstavitve, odvoza in drugih del na predmetu najema.

22. člen

Če se katerakoli določba teh Splošnih pogojev izkaže za neveljavno ali neučinkovito, se takšna določba nadomesti z določbo, ki se ji po vsebini in namenu najbolj približa.

Uporaba registriranih blagovnih znamk, avtorskih del ali drugih pravic intelektualne lastnine najemodajalca je dopustna samo na podlagi najemodajalčevega pisnega dovoljenja.

23. člen

Za pogodbeno razmerje se uporablja slovensko pravo.

Stranki bosta poskušali vse medsebojne spore rešiti sporazumno. Če to ne bo možno, bosta stranki morebitne spore predložili v reševanje stvarno pristojnemu sodišču s sedežem v Ljubljani.

V Ljubljani, dne 4.10.2013

VMC 21 d.o.o.

Direktor Matjaž Vider

SPLOŠNI POGOJI PRODAJE – VMC 21 d.o.o.

1. člen

Pravice in obveznosti pogodbenih strank v primeru dobave blaga ali opravljanja storitev s strani družbe VMC 21 d.o.o. (v nadaljevanju tudi: prodajalec) so izključno urejene s Splošni pogoji prodaje družbe VMC21 d.o.o. (v nadaljevanju tudi: Splošni pogoji).

Pravice in obveznosti pogodbenih strank se lahko uredijo drugače samo s pisnim dogovorom.

Pojem dobave vključuje tudi postavitev, montažna dela in druge storitve, ki jih zagotavlja prodajalec.

2. člen

Ponudbe prodajalca so nezavezujoče, če iz pisne ponudbe izrecno ne izhaja drugače.

Podatki o dimenziji, teži, obliki ali o drugih značilnostih izdelka, ki so navedeni v ponudbi ali njenih prilogah, postanejo del pogodbe samo, če jih prodajalec potrdi v potrditvi naročila.

Če ni v ponudbi ali v drugi pisni listini drugače določeno, se šteje pogodba med pravdnima strankama za sklenjeno, ko prodajalec potrdi prejeto naročilo, v vsakem primeru pa z izvršitvijo naročila.

3. člen

Kupec je dolžan zagotoviti vsa potrebna prostorska, gradbena, uporabna, uvozna ali druga potrebna dovoljenja za dostavo blaga kupcu in za postavitev objekta.

Sklenitev pogodbe je veljavna, kupec pa je dolžan izpolniti obveznost plačila v celoti, tudi če kupec ne pridobi vseh potrebnih dovoljenj oziroma če postavitev objekta ni možna zaradi razlogov na strani kupca.

4. člen

Če je treba blago izdelati ali oblikovati po načrtu, specifikaciji ali drugih navodilih kupca, kupec jamči, da ima za takšno naročilo vse potrebne avtorske pravice oziroma druge pravice do uporabe intelektualne lastnine ali znamke in da se s tem ne kršijo pravice tretjih oseb. Če se izkaže, da gre za kršitev pravic, je prodajalec prost vsakršne obveznosti plačila škode, stroškov ali drugih izdatkov kupcu ali tretjim osebam. Kupec je dolžan prodajalcu nadomestiti vsakršno škodo, ki bi jo utrpel zaradi plačila odškodnine, stroškov ali drugih izdatkov tretjih osebam.

5. člen

Plačila se opravljajo v EUR. Za dobavo blaga in storitev se plača tudi davek na dodano vrednost v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, carinske pristojbine in drugi stroški v državi kupca.

Kupec je dolžan plačati stroške pošiljanja in prevoza blaga, zavarovalnih premij in stroške sestave oziroma postavitve objekta.

Stranki uredita način plačila s pogodbo oziroma tako, da potrdita način plačila, ki je bil predlagan v ponudbi, in sicer kupec z naročilom, prodajalec pa s potrditvijo naročila.

Prodajalec lahko zahteva avansno plačilo kupnine in zavarovanje bodočih plačil. Stroške v zvezi z zavarovanji bodočih plačil je dolžan plačati kupec, če ni pisno drugače dogovorjeno.

Stroški popravil ali stroški drugih naročil se plačajo v skladu z izstavljenimi računi. Prodajalec sme za vsa plačila zahtevati avansno plačilo ali zavarovanje plačil, če oceni, da bi lahko bilo plačilo s strani kupca ali drugega naročnika ogroženo ali znatno oteženo. Prodajalec ni dolžan dobaviti nobenega blaga ali opraviti storitve preden ne prejme avansa ali ustreznega zavarovanja.

Šteje se, da je plačilo prejeto in izvršeno v celoti, ko prodajalec prejme celoten dogovorjeni znesek in morebitno dodatne nastale stroške na svoj bančni račun. Morebitne provizije ali druga plačila pri medbančnem poslovanju ali drugem plačilnem prometu so strošek kupca.

V primeru neplačila, zamude s plačilom ali drugega nespoštovanja dogovorjenih plačilnih pogojev ima prodajalec pravico zaustaviti vse nadaljnje dobave in opravljanje storitev. Kot pogoj za nadaljevanje dobav in opravljanje storitev lahko prodajalec zahteva avansno plačilo ali predložitev ustreznega zavarovanja. Če je dogovorjeno obročno plačilo, se šteje, da so v primeru, da kupec zamuja s plačilom najmanj dveh obrokov, z dnem, ko je prišel v zamudo z drugim neplačanim obrokom, zapadli v plačilo vsi nadaljnji obroki.

6. člen

Med pogodbenima strankama je dogovorjen pridržek lastninske pravice na blagu, ki je predmet pogodbe, in na spremljajoči dokumentaciji. Prodajalec obdrži na blagu, ki je po tej pogodbi izročeno kupcu, in na dokumentaciji, ki spremlja blago, lastninsko pravico tudi potem, ko je blago ali dokumentacija izročena kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača celotne kupnine in morebitnih stroškov po pogodbi ali drugih morebitnih odprtih obveznosti do prodajalca iz tega pogodbenega razmerja ali bodočih poslovnih odnosov.

V primeru kupčeve zamude s plačilom, poškodovanja ali uničevanja blaga ali obstoja nevarnosti, da bo blago uničeno, sme prodajalec kot začasen ukrep kadarkoli vzeti nazaj na kupčeve stroške blago in dokumentacijo, na katerem je dogovorjen pridržek lastninske pravice, pri čemer takšno ravnanje ne pomeni odstopa od pogodbe.

Kupec blaga ne sme prodati naprej ali obremeniti, dokler ni plačana celotna kupnina, razen če se stranki pisno dogovorita drugače.

Če kupec proda blago naprej, kar je v skladu s predhodnim odstavkom dovoljeno samo ob izrecnem pisnem strinjanju prodajalca, se šteje, da kupec odstopa prodajalcu vse svoje terjatve do svojega kupca iz naslova prodaje. Kupec je o odstopu terjatev dolžan obvestiti svojega kupca. Prodajalec ima pravico zahtevati in prisilno izterjati odstopljene terjatve neposredno od kupčevega kupca. Ne glede na dogovor o odstopu terjatev ostane kupec prodajalčev dolžnik do dokončnega poplačila vseh prodajalčevih terjatev.

Kupec je dolžan prodajalca nemudoma pisno obvestiti o kakršnihkoli aktivnostih ali namenih tretjih oseb, katerih namen ali cilj je zaseči, zarubiti, odvzeti ali uveljaviti drugo pravico na blagu.

Kupec hrani blago za prodajalca do dokončnega poplačila terjatev brezplačno. Kupec je dolžan blago zavarovati za vse običajne rizike, npr. požar, kraja, prevoz, poškodbe zaradi vode. Kupec odstopa prodajalcu vse svoje terjatve do zavarovalnice ali tretjih oseb v zvezi s povzročitvijo kakršne koli škode na blagu.

7. člen

Kupcu ni dovoljeno pobotati svojih terjatev do prodajalca z nasprotnimi terjatvami prodajalca, razen če gre za terjatve kupca, ki izvirajo iz tega poslovnega razmerja, in temeljijo na izvršilnem naslovu v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali če je pobot izrecno pisno dogovorjen s prodajalcem.

Odstop pravic ali obveznosti pogodbenih strank po tej pogodbi ali Splošnih pogojih ni dopusten brez izrecnega pisnega soglasja druge stranke, razen terjatev prodajalca do kupca iz naslova plačila kupnine, ki se lahko odstopijo banki ali zavarovalnici.

8. člen

Rok za dobavo blaga lahko prične teči šele, ko kupec zagotovi vsa zahtevana pojasnila glede tehničnih podrobnosti in ko prodajalec od kupca prejme vse dokumente in dovoljenja, ki jih mora zagotoviti kupec. Če je dogovorjeno avansno plačilo, rok za dobavo ne more pričeti teči, dokler prodajalec ne prejme plačila na svoj bančni račun.

9. člen

Prodajalec ne odgovarja za zamudo pri dobavi, ki je posledica višje sile (vojna, nemiri, ljudska vstaja, protesti, stavka, prometne blokade, potresi, poplave in podobno). Šteje se, da je zamuda prodajalca posledica višje sile tudi tedaj, če zaradi razlogov višje sile z dobavo zamuja prodajalčev dobavitelj.

Če prodajalec zaradi razlogov višje sile zamuja z dobavo več kot 6 mesecev, sme kupec odstopiti od pogodbe glede še neizpolnjenih bodočih obveznosti.

10. člen

Tveganje naključnega uničenja blaga preide na kupca, ko je blago v prostorih prodajalca ali drugje predano prevozniku. Navedeno pravilo velja tudi tedaj, ko prevoz plača prodajalec.

Če prodajalec opravlja prevoz s svojimi prevoznimi sredstvi, tveganje naključnega uničenja blaga preide na kupca, ko je blago s prevoznega sredstva preloženo na gradbišče oziroma drug prostor, kjer se blago preda kupcu.

Morebitno zavarovanje prevoza ali drugo obliko zavarovanja sklene kupec.

11. člen

Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah nemudoma obvestiti prodajalca, sicer izgubi pravice iz naslova prodajalčevega jamčevanja za stvarne napake.

Prodajalec bo odpravil vse stvarne napake na blagu, če bodo utemeljene in bodo javljene pravočasno. Prodajalec ne odgovarja za napake, če so bile kupcu ob sklenitvi pogodbe znane ali mu niso mogle ostati neznane.

Če se po tem, ko je kupec blago prevzel, pokaže, da ima blago kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec o njej nemudoma po odkritju obvestiti prodajalca, sicer izgubi to pravico. Prodajalec ne odgovarja za skrite napake, ki se pokažejo po tem, ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena oziroma se po Splošnih pogojih šteje, da je bila izročena.

Garancija za blago znaša šest mesecev od izročitve blaga kupcu oziroma od tedaj, ko se po Splošnih pogojih šteje, da je bilo blago izročeno kupcu.

12. člen

Vsa tveganja, ki so povezana z zemljiščem, kjer je blago izročeno kupcu ali na katerem je postavljeno ali sestavljeno, nosi kupec.

13. člen

Če se prodajalec zaveže, da bo zagotovil opravo storitev (postavitev objekta, servisna dela ipd.), je dolžan kupec pregledati izvršena dela, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prodajalca.

Če kupec na prodajalčevo zahtevo, naj pregleda in prevzame izvršeno delo, brez utemeljenega razloga tega ne stori, se šteje, da je delo prevzeto.

Po pregledu in prevzemu opravljenega dela prodajalec ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal.

Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, se kupec vseeno lahko sklicuje nanjo, s pogojem, da o njej čim prej obvesti prodajalca, vendar najpozneje v enem mesecu, od kar je bila odkrita. Po dveh letih od prevzema opravljenih storitev, se kupec ne more več sklicevati na napake.

14. člen

Pogodbena odškodninska odgovornost prodajalca je omejena na največ polovico pogodbene vrednosti. Omejitev ne velja, če je prodajalec škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

Kupec ima pravico do povračila samo tiste škode (navadne škode in izgubljenega dobička), ki bi jo prodajalec moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možno posledico kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana.

15. člen

Če se katerakoli določba teh Splošnih pogojev izkaže za neveljavno ali neučinkovito, se takšna določba nadomesti z določbo, ki se ji po vsebini in namenu najbolj približa.

Uporaba registriranih blagovnih znamk, avtorskih del ali drugih pravic intelektualne lastnine prodajalca je dopustna samo na podlagi prodajalčevega pisnega dovoljenja.

16. člen

Za pogodbeno razmerje se uporablja slovensko pravo.

Stranki bosta poskušali vse medsebojne spore rešiti sporazumno. Če to ne bo možno, bosta stranki morebitne spore predložili v reševanje stvarno pristojnemu sodišču s sedežem v Ljubljani.

V Ljubljani, dne 4.10.2013

VMC 21 d.o.o.

Direktor Matjaž Vider

Pin It on Pinterest